Zažaren je zišel, krvav i crlen,
I visi nad golom šumom,
A oblak prožil po nebu zelen,
Se niže se spušča k bregom.
Odnekud na vetru doletel je glas
I otišel nekam čez noč...
Mi ne znamo... on je to čakal na nas
I rekel je zbogom plačoč...
Vele, dok je mesec krvav i crlen,
Da smrt se sprehađa s kosom...
Gle, kak nas gledi čez te oblak zelen
I visi nad golom šumom - - -
