S polja seno diši,
A črešnje so lepe, crlene,
Na nebu sonce gori,
I listje se niti ne gene.
Kraj zdenca dogo stoji
Z vedricom vre soseda Kata
I v zdenec nekaj gledi,
Vedrica je v soncu ji zlata.
Crnina i zima i kmica
V globokem zdencu leži,
A Kata i zlata vedrica
Vu vročem soncu blešći.
Na glave je robec crleni,
Kak jogenj žarki gori...
Pospani so oblaki leni,
S podolja seno diši...
