Da ufam v življenju,
skazuješ ku dragost;
da živim v trpljenju,
vred daješ pak žalost.
Oh, lipost preslavna,
kak srce zdržuješ;
oh, dragost nestalna,
kak telo skončuješ.
Vdil prosim pomoći
od tvoje liposti,
ar živit ni moći
brez tvoje milosti.
Tva lišca rumena
batrivo raduju,
a vusta ljublena
nemilost valuju.
Kad jadno gleduješ,
gotov sam zgoriti;
kad drago miluješ,
štimam se roditi.
Je slatko življenje,
ar ne smim zdvojiti;
je težko trpljenje,
ar ni moć užiti.
