Da ufam v živlenju,
skazuješ ku dragost;
da živim v trplenju,
vred daješ pak žalost.
Oh, lipost preslavna,
kak srce zdržuješ;
oh, dragost nestalna,
kak telo skončuješ.
Vdil prosim pomoći
od tvoje liposti,
ar živit ni moći
prez tvoje milosti.
Tva lišca rumena
batrivo raduju,
a vusta ljublena
nemilost valuju.
Kad jadno gleduješ,
gotov sam zgoriti;
kad drago miluješ,
štimam se roditi.
Je slatko živlenje,
ar ne smim zdvojiti;
je teško trplenje,
ar ni moć užiti.
