Spetenje človičanske pohlipnosti

Izvor: Wikizvor
Prijeđi na navigaciju Prijeđi na pretraživanje
Spetenje človičanske pohlipnosti
autor: Fran Krsto Frankapan




Su vridna veselja Cupida dragosti,
   ne daju trpljenja, neg sladke radosti.
To lišce ljubleno kak roža cvatuće
   je srcu stvoreno vdil ljubit goruće.
Oh, človik nevojlni, deh, misal uspeti,
   Višnjemu nakloni u združnoj pameti.
Iz ništar te stvoril ter moreš pomislit,
   na kip svoj narodil: tak jalno zagrišit?
Al dobro prebiva u kinčah vridnosti
   natura hlipiva na zlata svitlosti.
I misal kot slipa: što godre svit daje,
   il dobra il lipa, nasladno povaje.
Oh, kamo mišljenje ti, človik, strošuješ,
   to kratko življenje rizično skončuješ?
Vim svitske radosti kot tinja skrsnuju,
   vsih kinčev dragosti kot cvit preminjuju.