ALI RAZVUDENJE KOTRIŽENJE I NA KOTRIGE
RAZREZAVANJE TELA ČLOVEČEG
Z rokami v črevu
znuternje mertvečke,
v kervavem drobu,
z rokavi zaferknjeni,
medikuš prekaple
črevima martve žene,
na najže, v tmice pri luči lojene.
Na najže, v noči, pri lojene luči,
medikuša peklenska dvojmba muči.
On zganjku išče Tela, čreva tergajuči,
na tramu dobnik curi peskotekuči.
Na najže, v tmici, pri mertvečki sveči,
medikuš boga išče mertveca kotrižeči.
Zgingavanje v tmici, dramljenje pol spečke,
žmah duhe sperhnute i vonjhe mertvečke.
Zezvedavec pravi luckog razvudenja
grize se kak rak i sušičavka tenja:
al na kraju konca kotrig kotriženja
leži duha zlamen al pak predsuđenja?
Al je duša tenja luckog hrepenjenja,
al znuternje, na dnu sakega betega,
boga ima, al pak zevsemsega ne ga?
Čreva, prazna čreva, mesnati mertvi meh,
zgibice, kotrige, herskavice, kosti.
Človek je ne spoznal Nature još dosti.
Negacija Boga, peklenski smertni greh.
V kominu smeh, vihorni žuhki smeh.
|
|
