Povaljska listina

Povaljska listina autor: nepoznat

Najstariji spomenik pisan hrvatskom ćirilicom. To je posjedovna isprava benediktinskoga samostana Sv. Ivana Krstitelja u Povljima na otoku Braču koju je napisao kanonik splitske prvostolnice i hvarski pisar Ivan 1. prosinca 1250, kako se doznaje iz same listine. Pisana je mješavinom narodnoga i staroslavenskoga jezika i ukazuje na političke, društvene, gospodarske, pravne i kulturne prilike prostora i vremena u kojem je nastala.

 V jime Otca i Sina i Svetago Duha! Lito ot roždenija Gospoda našego Isuhrstovo tisućno i sto i osamdeset i [četvrto].

      Bi v dni kraja Beli, biskupa Mikuli otokom hvarskim i bračkim Brečko knez, otok[om] Prvoš župan, sudja Desin, brašćik Prvoslav. Ti vsi sut didići vladanju otočskomu. I v [ti] dni bi Radko pop i koludar služe Crkvi svetago Joana u Pavļah. I bi plk bračski i hvarski s knezem Brečkom na Bolu. I nače govoriti Radko kalujer: "Kneže i vsi vlasteli! Molstir svetago Joana je[st] velik bil prežde, kako vi věste, na je zapustil, i jego zemje. Tako jesam slišal da sije zemļe ježe vi [dr]žite po Koncu, kneže i župane, jesu bili prije Svetago Joana crkve. Moļu vi, vlastele, da biste je dali Crkvi." I reče Brečko knez i Prvoš župan: "Budite Bogu i Svetomu Joanu prošćeni kako sut bili." I se sut te zemļe: Na Kalih u Kostirne; Dragićań dol; od niže Spili do Rujnika oklad Veļak; više jego niže Buń oklad; pod Crkav svetago Nikulu tri okladi.

      I bi potom Sebeńa knez otokom. I pohvali vraćenije kneza Brečkovo i župana Prvoša. I potom bi knez otokom Miroslav, sin Slavomir, unuk Vsemir, iže bi didić vladanju knežja otočkoga. I pride k Crkvi svetago Joana na Dan svetago Joana s svojim rodom i potvrdi takoje ti zemļe ježe biše Brečko vratil.

      I biše se udal človik u Molstir svetago Joana jimenem Smolac, a reki: "Dohrani me smrti, a moja did[ina] vsa budi v Crkav." I to jego udanije pohvali knez Miroslav na ta dan i župan Vidoš. I semu udanju Smolca biše [svidoci]: Desislav, sin Grubeńin, i brat jego Radoš od Gmić; Prvoslav; Nemańa od Kurosěm; Dragota od Spli[ća]n; Rade Kordijanić od Rogoznice; Dobrońa; Zovidrug; Lukaj. I zavede i sam župan Prvoš v Crkav i da mu pristava Petrihu. I se sut te zemļe: na Tribošini jedin dolac; Iv[ana]č dolac jedin; u Grmači dva; pri puti jedin na jug Grmače; tože Tišeń dolac; od ńega Dlgi dolac; pod Zdav[...]dva; Smrkovi jedin; Kneži osici vsi s ńivom Ježe pri puti; tož Čabrjań dolac; u Husta vse; u Smokovi jami tr[i]; u Gaće jedin; Kravoš jedin; Lihomir dolac jedin; selo u kapišće Crkve svete Marije do Gumna na večerin Gradca, do [put]i Sutiske; u Veli luci od Razdoli burńa strana do vrha; pod Zirjak od Ploče do Restinina; tož od Meje do Japnenice; tož Osičišća; tož na Brizi oklad; za Naklom peča; Pod omendulu dolac; više Mlatbi oklad; tož Planikovi dolac; tož pod Rasohi dolac; pod Gńilišće peča; u Rasohah Pod stinov peča.

      Pride Poruga s svojim sinom Tihojem u Crkav svetago Joana. I bista tu koludra, i dasta selo svoje na Pražnicah, i vinogradi, i zemļe, i vse dostojanije jiju v Crkav svetago Joana. I biše tomu svidoci: knez Sebeńa, i knez Miroslav, i župan Dragoslav, i župan Vidoš.

      Vladińa pripri Raš[ku o Lokv]icu i o ńivu do Gumna pred županom Něgojem. [P]ristav Dobrońa Mihanić. I da Vladińa Lokvicu i ń[ivu do Gumna v] Crkav svetago Joana. Svidok: brašćik Restimir, Petrihna, Rade Kordijanić, Milota Radomir[ić, Dragota], Vlkoj.

      Ratko opat kupi u Dragoti četvrt Dola za Lokvami, a drugu četvrt u Živini i u Hranca. [Svid]ok: pop Milko, Prvoslav Rastimirić. Svidok: Dobrońa Hranotić. A Bokan mu da [dvi] četvrti.

      Radovan M[ihov]ić pri se na Hlmčani u Malih lokvah i satvori jimi sudbinu. I vaziskaše cleza za sudbinu, uštivene u [četiri] spudi pšenice. Bi tomu clezu poručnik Dobrońa Hranotić, Radidrug, Dragšan. I rěše vsi česnici: "Kto ne da u tu pristavšćinu, da ne bude česnik u Lokve." I ne da u tu prstavšćinu Stojan Radešević, Budilić Radun, Dr[aško] Dlgońić, Mirko Mirešević. I prodah ja Dobrońa opatu Ratku jih čest za to poručje. I bi tomu svidok: [S]tanac i sin jego Rucko, Dragoj, Priben, Družina, Mrčko.

      Pride Marija, raba Rašćina, iskupivši se. I dala jej biše gospoja vsega svojega četvrtu čest. I da ju u Molstir svetago Joana u Pavļah. Bi Dragońa u Raške, i da mu četvrtu čest od vse[ga] svojega. I da Dragońa i Marija vse u Crkav svetago Joana: zemļe na Rudinah o Zagoni i pod Zagon do Brusja; pod Smrěčev[ik] [...]k (?) ńiva uzgoru vsa do vrha i polag ńe [tri] okladi; niže o Gomile ńiva; u Toļańe polače ńiva; za Pribidružu gomilu ńiva.

      [Kup]ih u Veselka ńivu Volaršćik za tri bravi. Da Raška za Lokvicu dolac do Zavale. Da Dragońa i Marija v Stranah s[voju čes]t lozja, a čest jaže biše Veselkova kupih za pol cleza. Kupih u Hranote, u Črnehe, u Živine za Rujnikom dolac za c[lez]. Kupih u Rěčimira vsu Vlkovšćinu u Brizih do vrha.

      Pride Vlkohna Petrešević u Molstir svetago Joana u Pavļah [dav] svoje ždrěbe zemļe. I bi tomu svidok Milota Radomirić, i brat jega Draško, i pop Radidrug.

      I se zemļe sut Svetago Joa[na v] Povļah: oklad Veļak i Ježe oboje, na buru jega i na jug; više jega dva oklada; i u Buńah vse; gore nad Gomile dva oklada: do Mirkova, od Mirkova do Kopilišće; vse u Smokove od Gorńega studenca dolu do Ratca; i Gračišće s Nerězi vse; pol Desilina dolca; pod Smokove ńiva; na Selcih zemļe; nad Rasohi ńiva; pod Kopitļe brdo zemļe; Radovńa do Rasoh; pod Crkav Nikulinu trije okladi; [pod Smok]ovje nad Brańevo peča; Žukovik s vrha do more; Rasohatica vsa s vsimi ńivami na jug i na buru je; pod Něgodraže osike [dolac]; Vošćica od mora do Duba; na buru Zečeva dolac do vrha; Zečeva vse okolo.

      Pridosta dva človika u Molstir svetago Joana, jimenem Porug[a i] Smolac i rěsta opatu Radku: "Dohrani na smrt na naju vinogradi i zemje. Vse budite v Crkav svetoga Joana." I prije je s vs[im svojim].

      [S]e bi na Dan svetago Stěpana na [Lo]vrečinu. I tu bi knez Krńa, sin Krs[imi]r. Svidok: župan Dragoslav; Črneha brašćik; opat Stanimir; s[udja] Prvoslav; Restimir brašćik; Desislav, sin Srdań; Milota Radomirić; Dragota Vlčinić.

      + Az Blasi, slišav od piskupa Mikule, od kneza Vlašćina, od župana Čeprńe, od sudje Luke, potvrjaju i ukladaju ruku moju.

      [+] Ja Joan, kanunik Svetago Dujma i prisežen pisac hvarski, za poveļenije gospodńe Nikule biskupa hvarskoga, i kneza Vlašćina, i župana Čeprńe, i sudca Luke i moļenije Joańe, opata Svetago Joana, pisah i zlamenah učnim [zla]menijem. Čto vidih pisano u staru kńigu, to pisah.

      Od rožstva Hrstova lit tisuća i dvi sti i petdeset, i prvi miseca dečebra.