Nikda kad zapazi jarebica plaha
jastreba hudobna obrh glave litat,
ne zna kaj začeti od velika straha,
neg se med travicom šetuje zakrivat.
Ali nut, nesrićna, kak se zaman trudi,
želeć vujti ptiču, na pogibel ide;
ne videć rizika, u prugla zabludi,
marljivomu lovcu tužna na del pride.
Tako ravno človik štima se zakriti
čalarnoj nesrići, ka ga nastoruje:
kdi najmanje misli sprotivnost dobiti,
tu ga neprijatelj s prevarom skončuje.
