Kum Martin

Izvor: Wikizvor
Prijeđi na navigaciju Prijeđi na pretraživanje
Kum Martin
autor: Fran Galović




Kum Martin za trijemi bregi
     Imal je klet,
Kum Martin rad se i veseli;
Za pesmo, dok s pijara curi,
     On je zavzet.

I jempot v mraku, kesno v jesen,
     Došli smo tam,
A vune veter puhal je zden,
I dim se vlekel z jognjišča len,
     Crnel se tram.

Na jogenj on hitil kračje,
     Puhal i klel,
V zelene dal je mošta kante,
Kostanja v ponjivo s crne pute
     Brzo je del.

I dok smo tak prigreli se mi,
     Pesme, kaj znam,
Spopeval ja sem; -jogenj gori,
Kum Martin stane; jeden, dva, tri,
   Počel je sam:

"Pijmo bračo vince, voda naj stoji,
Nek jo pija žaba, kaj vu nje leži!
Glede mene, bračo, kaj sem vodo pil,
Moral bom vumreti v mlade mladosti,
Ženu ostaviti v tuge, žalosti,
Mene zakopajte v Jezuševo klet
Noge obrnite k vinskem gantarcem,
Glavo obrnite k vinske pipice,
Pipico odškrinite, vince naj curi,
Nek se vžije duša, kad se telo ni..."



I kesno mi smo išli domo...
     "Zbogom pajdaš!"
Oblačno nebo, dežďa još bo,
A senje, koje z nami ido,
     Vleče lampaš.



Kum Martin za trijemi bregi
     Imal je klet...
V rake kum Martin tiho leži,
A jesen dojde, vince curi,
     Vesel je svet!...