Histrioni, kalendrijaši,
malomešnih vetrov
zacoprani pajdaši,
kak saki put o Male Maši,
prišli su naši trumbentaši,
frklevački mužikaši!
Žirafa Žira Puba jaši,
Biškupu Jopec starku praši,
trumbentaši, grabancijaši,
Želva na perecu jaši.
Dovlekli su se komendrijaši,
peklena larfa babe plaši.
Kak gladni bogci z Čakovega Turna,
dežđlivog, škurog, oblačnog nokturna.
Norijah žakli, poterta kolica,
dežđ, megle, dim i malomešna kmica.
Neizgovorno žuhko cmizdri harfa, cvili žica,
tu našla se bu streha, komin i tople juhe žlica.
Zamerkala ih perva je puklava bogica,
pod kaptolskemi vratmi klafrača, stara Mica,
zalajavši steklo, kak hmajna coparnica:
"Došel je Mešter, kaj osle čteti vuči,
sobom vleče s kožum preslečene knjige.
Čtavce, falot, vara, knigu za tri lige
terži svoje laži, norije, cigumige,
šegavi fkanljivec, kaj nam ni dost brige?
Z te scoprane norije šantavi van luče,
tristri žakla vetra, solike i tuče
donesel je hudič za berbe dojduče!"
Herdavka piknjava, trtica oglobana,
buholovka stara, larfa nacifrana,
kak buhtlin goroča, kakti kača jezna,
šmerkliva, suha, vdovica penezna,
Veronika, baba pupkorezna,
vu vuho je gluho Smolku gluhom rekla
da komendrijaši dorajžali su z pekla.
Paprenjarke, mlekarice,
medičarke, mamičice,
gvercijanjke, krušnarice,
babičice, gazdarice,
šatrenjari, varožlinski prokšènci,
Turopolci z lukovimi venci,
kaj nosiju gumbe kak jajca guseča,
na lajbeku lanec kak klepka brenčeča,
harmasti glumpaki, fakini z Harmice,
kervave lampe, gubci i gubice,
medičari, licitari, šantavci i štacunari,
kermežlivci, jačmenjaki,
tupoglavci i bedaki,
hevravi norci, klafravi norčaki,
kokodače i klopoci, hamižni lenjaki,
norc z norijom nori i ponori saki.
"Vem ste morti, sused dragi, čuli,
Petrica naš jarca pred katedralom guli!"
Regètlin regeče v žveplenoj gunguli,
jen kardinal cujza na kurdistanjskoj buli!
Parlavita cigan, ze semi mastmi sfrigan
pomaamaraš, vočji taj pajdaš,
zvezdar, copernjak, sprekleti komendrijaš,
v plemeniti dorajžal je Varaš dični naš,
na Kurijalnem Placu bobnja peklenski otec naš,
kirije eleison, bog pomiluj nas,
Kerempuh Petrica je v peršoni satanas!
Pak su došli komendrijaši,
frklevački mužikaši,
kak saki put o Male Maši.
Žirafa jaše Žirovoga Puba,
Kašperl svetom Roku
puka kutnog zuba.
Svetica Klara cmače Detelinca Dečka,
fertun joj je žaba,
a kopriva kečka.
Stepihlep ze scopranoga Špigla
Velečasnog kak prasca masnog
špigla.
Jena je baba do golog kiklu zdigla,
zlejala se spod nje
mlačnog teha krigla.
Bubnjaju pak komendrijaši,
harfari i trumbentaši,
si pajdaši, grabancijaši.
Želva na perecu jaši,
Gvardijanu jopec
golu starku praši.
Tabornika škope, režeju mu kilu,
harlekini malu i veliku silu
obavljaju s tornja,
tancajuč po štriku,
jen skunkač je grofice,
kak gole jopice,
fkral melnatu pariku.
Sedem fagabuntov, pepelnički mački,
Sent Ištvanovu Krunu
pelaju na tački.
Perhučeju pantljike na fakinski škerlački.
Na dva lagva deska, skarlatni fertuh,
Larfonosec Vražji, stekli hudi duh,
skočil je na desku
Petrica Kerempuh.
Kak maček je skočil taj peklenski kum!
"Kuš bute, čkomete, silencijum!
Vu mene blejete,
bum puknul z muškete, če se zasmejete.
Trata-rata, rum-pum-pum,
čujte kaj vam rekel bum!
Trata-rata, cilin-cin,
Papež je fačukov sin!
Bistrički bogci klapavuši
postali buju bogatuši."
"Vezda i totu, bogibogme, denes,
za plotom saki
nascal si bu penez!"
"Tuča bu poscala patrone peneznjakov
v čube bedač, mužač i zijakov."
"Farižov, filerov, forintov, forintač
bu imel žakle gdo nema gač."
"Soldov, denarov, talerov, žučakov
bu curelo denes v žepe mutlakov."
"Sameta, samitnjaka,
filovega laka
imela bu saka
ak zeme bedaka."
"Pačolata, kinča,
kadife, granata,
pomoranč od zlata,
ak pojde za tata.
Zavrček, palčec
vrtulek, patulek,
zrasel je curi
v drobu bažulek.
Kak škrabica, ladičica,
nabrekla je tak curica,
ar ni bila sama,
gda je bila kmica."
Cimbal, harfa, leut, tempan,
bednjanski som, som grubijan
v mentenu ves nacifran,
šonku vodi na špancer
kak tulipan i gavaler.
Bizli, bozli, buzli,
s tremi kozli vuzli,
vu pohode kukuvače
na kobile kreketače
jaši gospon Komar bači,
z vugerskimi mustači.
Jaši, jaši,
vse se za njim praši.
S frklevački mužikaši,
s trumbentaši, zaferkači,
zestal je pajdaša
Puža, Muža, purgara, slinaša,
hižonosca, pospanog birtaša!
Mečovoj grintavi, slinavec te dični,
hižu je sprešenkal dične gospodični
Lemone Lemonini.
Javče, plače, ves škuri i kmični,
cele dane za njom slini,
za madonom Lemonini.
Pokazujuč roge van
Lemonini za duhan,
tristri dana i jeden dan,
puž je postal zgubidan.
Gospodična Pimperlini,
Lemonina Lemonini,
serce od bonbona
šenkala je ona
na spomen gospona
paradajz barona,
kiselog citrona.
Ne merkajuč puža,
hrepeni z balkona
za tenjom galona
kavalir Lemona.
Puž, Muž, Birtaš,
Komarov Pajdaš,
zaplakal se kak shincan
vandrokaš.
"Tej Citron je amaraš,
shincal puža na rovaš.
Tej pišivi baron,
marijaš-galon,
zel je na arendu
Lemonin balkon.
Kak Španjol Kihot
na vekivečni špot
puž tri je dana plazil
na Citronin plot.
A onda ga je zrušil
baron, citron, falot!"
Baron je gol kak štrukla pol,
bažol pol gol, kak rasol sol,
kozel na pol, na pol vol,
na pol pečen, sirov na pol.
Na pol zmusan, na pol opran,
na pol strucan, na pol scopran,
na pol prazen, na pol pun,
paradajz-baron, citron-barun,
odozgor do dol se pol na pol,
nit kepenjeg nit futerol!
Jeruzalemski kral je v peklu bal
za krale se bez krune dal.
Matijaš kral je gusku fkral,
na Beč se je s tornja poscal.
Stojen kanon je signal dal.
Betlen, stari lutoran,
postal je silvanjski ban.
Pet jezer buncekov u dimu
za bogce suši na Budimu.
Zakukuriknul ftoplenik,
dajte mi molitvenik.
Grof je postal stepihlep,
banu je narasel rep.
Kak šlaprček, prazni žep,
sih vojščin se vleče rep.
Trumbenta mesec kakti sir,
sultan postal je barbir.
Dum Pragae consulitis,
ždere nas totarski ris.
Sclavonia amittitur,
orsagu nam je kervav tur.
Einer will hin, der Andere will her,
vu Pragu carski Belveder:
za generale božja dver!
Pri nas pak martvih sto jezer.
Zvezdoznanski ljudožder.
Keiner gönnt dem Andern die Ehr.
Šara, šarka, šeišana,
tri mozula splesana.
Šica, šoca, štuca,
v Stambulu sad štuca
muslomanjska puca.
Sindžirlija, srebrnjača
prekarstila je kukmača,
Harčalija, habernik,
saltomortale koplanik.
Štroca, škljoca, tančica,
sajava taljančica.
Harcuvanka, breščijanka
joče kak pijanka.
Tak se puške pale
za antemurale.
Za site i presite
žakle Kardinale.
Puškarnica, puškomet,
branimo latinski svet.
Horvatu je navek živet
kak katana, kakti kmet.
Zvezdoznanec Kopernik,
Cesar nam je coparnik.
Repače broji na očnik,
v planete bleji ponočnik.
Nas pak na rogu nosi bik,
kurdistanjski koplanik.
Krepaj ar si kerščenik,
latinščine oružnik,
Evrope smude gavaler branik.
Kaj njih je za nas v Pragu brig?
Evropa za nas ima štrik.
kaj je splezel kakti kača
pod kobilu Bakača.
Pak su došli komendrijaši,
frklevački mužikaši,
kak saki put o Male Maši.
