Blagoslovna budi, ljublena ručica,
odkud sad izajde tak dična kitica;
tebe, drago cvitje, k srcu pritiskujem,
na spominak ruke ponizno celujem.
Roža zlamenuje lišca tvoga lipost,
violica škura črnih oči svitlost,
naglic z rumeninom, oh, ustnicev dičnost,
dragoljub s čistoćom vsega tela vridnost.
Ne znam, Phili draga, dostojno zgovorit,
zavez moje službe prom daru spodobit;
jezik zanimiva vrh takve milosti,
srce moć zgubiva od vnoge radosti.
Misto govorenja bud mi zaprimljeno,
priprost cvit darovat, prosim, dopušćeno;
ovo, Phili draga, ditelinu zručam,
kaj god zlamenuje, navik preporučam.
