kdi se godre ko zlo zgodi,
na hajduka zrok prihodi;
kaj mi nebog i ne misli,
vse na njega nastor sili.
Oh, nesrićan, zač se rodih
kad na svitu ništar dobih?
Nimam blaga radovanje
nit pri drugih proštimanje.
Ako v boju na mejdanu
zatočniku zavdam ranu,
nit mi hvale, nit vridnosti,
drugim dika i radosti.
Z junačkom se rukom hranim,
danas dobim, jutra zbavim;
nikdar novca ne prišparam,
nasladnosti vsake strajam.
Zdrav i frižak jes v životu,
nimam drugu, znam, lipotu;
ako iščem koju ljubu,
vsaka mrzi moju družbu.
Premda živim vdil pošteno,
ni mi dobro odsujeno,
ar se ne znam prilizivat,
druga škodu zaiskivat.
Zato, svita Stvoritelju,
našto tlačim tvoju zemlju,
kad vse moje, oh, življenje
ni neg čemer i trplenje?
Daj mi ada izkončanje
il pokaži smilovanje,
jer mi tužnu izdvojiti
kad zlo na zlo je siliti.