Deli Bara, deh, povij pravo,
tako t' došlo leto zdravo:
Kaj ti biva najpovoljnije,
va 'vom svitu ugodnije?
Ništar ni mi na svitu ugodnije,
telu momu povoljnije,
neg durata friška jahat,
po mejdanu z njim obračat.
Deli Bara, deh, povij pravo,
tako t' došlo leto zdravo:
Zač durata, a ne vranca
il zelenka koji tanca?
Vsake škulje je vranac plašljiv,
a zelenko sprdljiv, kašljiv,
durat pako segur biva,
ne uzmakne kad je triba.
Deli Bara, deh, povij pravo,
kad se ufaš konja jahat,
bi li smila pušku spraskat?
Kad nabijam, po dvi balote
mečem v pušku brez strahote,
ak se listor civ ne skrivi,
zgodim v črno, kak je tribi.
Deli Bara, deh, povij pravo,
znaš li kopje prijet v ruku
ter karike zgodit luknju?
Od mladosti sam privučila,
kopje v rukah pronosila,
i najtvrdje znam oblomit,
vsred karike vazdar zgodit.
Deli Bara, deh, povij pravo,
znaš li strilom baratati,
luk do vuha natezati?
Zna povidat ta moja desnica,
vsakom luku jes meštrica,
oh, kulike zgodih ptice
ter izmezgih njim glavice.
Deli Bara, deh, povij pravo,
kad bi sama v lozi bila,
bi l' se druga prestrašila?
Ni junaka mat rodila
s čija straha bih obledila,
naj me kuša ki dvojbu ima,
deli Bara straha nima.
Deli Bara, deh, povij pravo,
je l' si kada z junakom borila,
na mejdanu zadobila?
Već neg z jednim se ja povadih,
kot žabicu med noge stavih,
kad se čvrsti pak namiril,
je nad manom verlo spinil.
Deli Bara, si hvale vridna,
med ženami kot kralj dična,
vsak te ljubi ki te vidi,
deli Bara, Bog te živi.
